Author Archives: cerod

V Krškem so ponosni na učinkovito ločevanje odpadkov na izvoru in na sodobno napravo za obdelavo odpadkov, a tega ni zaznati na položnicah 
Poleg dragega zbiranja odpadkov v oči bode lanski strošek obdelave odpadkov glede na to, da se radi pohvalijo z učinkovitim ločevanjem na izvoru (več kot 69 % v gospodinjstvih v letu 2014) in da se odpadki obdelujejo na sodobno zgrajeni napravi, ki jo je sofinancirala tudi Občina Krško v višini okoli 2 mio. EUR. Prav tako se na napravi v pretežni meri obdelujejo odpadki za trg in bi pričakovali večje učunke na cene storitev gospodarske javne službe.

Lani je strošek odlaganja odpadkov v Kostakovi strukturi vseh stroškov znašal dobrih 10 odstotkov, letos pa okoli 15 odstotkov. Tako je javnosti potrebno obrazložiti tudi in predvsem ostale zaračunane postavke (zbiranje in obdelava odpadkov) in ne le poudarjati podražitve pri odlaganju odpadkov.

Zaradi strožjih zakonskih zahtev in še neizgrajene lastne naprave za obdelavo odpadkov, je letos ravnanje z odpadki za dolenjske in belokranjske občine  dražje. Upoštevati pa moramo, da so bile storitve vsa leta med najcenejšimi v Sloveniji.
V Novem mestu in Straži letos občani plačujejo okoli 14 odstotkov več za smeti. Novomeška Komunala je znižala strošek zbiranja odpadkov, medtem, ko se je v visokem odstotku zvišal strošek obdelave odpadkov, saj se le ti mehansko obdelujejo na najeti opremi in se vozijo  v biološko obdelavo v Jesenice.

V dani situaciji je za Dolenjce in Belokranjce trenutna rešitev cenovno najugodnejša. Po izvedbi razpisnega postopka je namreč ugotovljeno, da bi bila podražitev za občane bistveno višja, če bi se odpadki obdelovali v celoti drugje. Po izgradnji lastnih kapacitet za obdelavo odpadkov na Leskovcu pri Novem mestu pa se obetajo ponovno nižje cene.
V Brežicah plačujejo letos enako ceno za ravnanje z odpadki kot v Krškem 

Občan Brežic je v maju plačal skoraj enako kot občan Krškega. Odpadki iz Brežic so se obdelovali do konca maja v Cerodu in se odlagajo v dogovorjenih količinah (26,52 % glede na količino odpadkov, ki se obdelajo). Odpadki iz Krškega pa se obdelujejo v družbi Kostak in se že od decembra lani ne odlagajo v Cerodu kljub temu, da je to obveznost Občine Krško po medobčinski pogodbi.  Na osnovi položnic tako lahko zaključimo, da sta brežiška Komunala (zbira in odvaža odpadke) in Cerod (obdeluje in odlaga odpadke) enako učinkovita kot Kostak pri celotnem ravnanju z odpadki v Občini Krško. 

A je Kostak zaračunal občanom več kot so bili dejanski stroški odlaganja odpadkov?

Občani iz območij občin družbenic Ceroda so dolžni plačati dejanske stroške odlaganja odpadkov, ki jih zaračuna družba Cerod. Upoštevajoč septembrsko položnico prebivalca Krškega in vse prebivalce občine je bilo v letu 2015 zaračunano skupaj 2.120.537 kg odloženih odpadkov[1]. Podjetje Cerod pa je iz občine Krško odložilo le 778.848 kg. Dejanski strošek odlaganja odpadkov je tako znašal 53.999,53 EUR brez DDV, v Krškem pa je bilo zaračunano uporabnikom bistveno več (upoštevajoč vse prebivalce to znese 138.683,11 EUR brez DDV). Sprašujemo se, ali se odpadki iz Krškega odlagajo tudi drugje in naprava za obdelavo odpadkov v Krškem le ni tako učinkovita ter se z odpadki iz GJS trguje tudi v Kostakovi tržni dejavnosti. Če se odpadki iz prispevnega območja Ceroda odlagajo na drugem odlagališču, se dela velika škoda vsem občanom vključenim v Cerod, saj nezagotavljanje dogovorjenih količin odpadkov s strani katere od občin povzroča višanje cene ostalim občinam.

Druge nelogičnosti in neskladja pri Kostakovem odlaganju odpadkov

Kako razumeti izjavo Kostaka, da bodo letos odložili vsega kakih 600 ton krških odpadkov na Cerodovi deponiji ob dejstvu, da so samo v aprilu zaračunali vsem prebivalcem več kot 190 ton? Tako zaračunavanje bo pomenilo na letni ravni vseh položnic Krčanov okoli 2.300 ton odloženih odpadkov.
V prispevku Dolenjskega lista se je predstavnik družbe Kostak pohvalil, da bodo letos odložili v Cerodu vsega kakih 600 ton obdelanih odpadkov, kar je kar 20-krat manj kot npr. leta 2000. Dejstvo je, da se je do konca lanskega leta odlagalo bistveno več odpadkov (v Cerodu 80 odstotkov od količine sprejetih v obdelavo) kot letos, ko se odpadki skladno z zakonodajo predhodno ustrezno obdelajo. Po Cerodovi raziskavi v RS je povprečni letošnji delež odpadkov, ki se odložijo od 20 do 30 odstotkov (ponekod tudi več) glede na količine odpadkov, ki se obdelajo. Sami pa pri sedanjem načinu obdelave odložijo (in tudi zaračunajo) 26,52 odstotkov odpadkov.
Razumljivo je zaračunavanje Novomeščanom in Stražanom, ki so lani mesečno plačali po osebi količino za odlaganje cca 11 kg in letos cca 3 kg. V Krškem pa so v aprilu zaračunali večjo količino (7,35 kg) kot septembra lani (6,84 kg). In druga nelogičnost: lani je bilo zaračunano v Krškem za odlaganje okoli 26 odstotkov od količine zaračunanih odpadkov za obdelavo, letos pa že skoraj 83 odstotkov. Popolna zmešnjava pa nastane, ko ugotovimo, da je Kostak Brežičanom v ponudbi maja letos ponudil ta delež v višini 5 odstotkov in hkrati odlaga 31 odstotkov sežanskih odpadkov od količine sprejetih v obdelavo.

Dvomov o tem ali Kostak izvaja ravnanje z odpadki v javnem ali zasebnem interesu je še veliko

Ali verjeti temu, da so količine komunalnih odpadkov, zbranih z javnim odvozom v občini Krško in v občini Kostanjevica na Krki dejansko nad povprečjem v regiji in nad slovenskim povprečjem? 
V Krškem so po podatkih Statističnega urada RS v letu 2014 zbrali z javnim odvozom 415 kg na prebivalca, v sosednji občini Brežice 252 kg in v Novem mestu 337 kg. Povprečje v RS pa je bilo 323 kg.
Uporabnikom v občini Krško je bilo lani mesečno zaračunano po osebi zbiranje komunalnih odpadkov v količini kar 32,64 kg in tistim, ki so vključeni v zbiranje bioloških odpadkov še 15,24 kg. Krčanom je tako bila zaračunana skupaj količina 47,88 kg, Stražanom 19,70 kg in Novomeščanom 24,16 kg.  
Kako razumeti, da se je v Krškem lani zaračunavala uporabnikom skoraj dvakrat večja količina odpadkov za obdelavo kot uporabnikom v Straži in v Novem mestu, pri čemer so bile cene po enoti v vseh teh občinah skoraj enake?

[1] V izračunu niso upoštevani uporabniki iz gospodarstva in drugih ustanov.

Javno podjetje Cerod in deset občin družbenic iz Dolenjske ter Bele krajine namerava na Leskovcu zgraditi obrat za mehansko in biološko obdelavo komunalnih odpadkov (MBO) z letno zmogljivostjo obdelave 25.000 ton. Po izgradnji lastnih kapacitet bodo cene za obdelavo in odlaganje odpadkov nižje od sedanjih, obremenitve na okolje pa manjše. Kapacitete odlagališča ob sedaj veljavni zakonodaji zadoščajo za naslednjih petdeset let in več. 

Po vseh zapletih v zvezi z investicijo CeROD II so se dolenjske, posavske in belokranjske občine dokončno dogovorile o medobčinski politiki glede prihodnjega ravnanja z odpadki ter o sodelovanju pri izgradnji potrebnih kapacitet za mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov. Vseh petnajst občin ima interes dolgoročno odlagati odpadke na že pred leti zgrajenem sodobnem odlagališču na Leskovcu. Za izgradnjo lastnega MBO na Leskovcu pa so zainteresirane dolenjske in belokranjske občine. 

Fleksibilna zasnova projekta MBO omogoča postopno financiranje, dodatno optimiziranje in prilagajanje razmeram na tržišču. Po načrtih investitorjev bodo do pomladi 2017 zgrajene vse potrebne osnovne proizvodne kapacitete za obdelavo komunalnih odpadkov v ocenjeni vrednosti cca 6 mio. EUR (brez DDV). Nadgradnjo tehnološke opreme v ocenjeni vrednosti cca 1,8 mio. EUR (brez DDV) za dodatno povečanje učinkovitosti poslovanja se namerava izvesti najpozneje do pomladi 2018. Podjetje CeROD bo zagotovilo financiranje tehnološke opreme, ki predstavlja približno polovico investicijske vrednosti. Občine družbenice iz Bele krajine in iz Dolenjske (brez Občine Šentjernej) pa bodo financirale gradnjo in ostale investicijske stroške.

Investicija MBO Dolenjske in Bele krajine je v javnem interesu 
Z realizacijo investicije bodo vzpostavljeni pogoji za dolgoročno izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov s sodobnimi tehnologijami. Izpostaviti je potrebno, da podjetje CeROD ne bi poslovalo rentabilno, če bi izvajalo samo dejavnost odlaganja odpadkov. Cena za obdelavo in odlaganje odpadkov bo po izgradnji za približno 90.000 občanov iz Dolenjske in Bele krajine nižja od sedanje in tudi nižja od cen v drugih MBO v Sloveniji, saj se načrtuje investicijo izvesti z bistveno nižjimi stroški kot so bili zgrajeni drugi tovrstni objekti v Sloveniji. 
Uvedba novih, sodobnih tehnologij bo doprinesla tudi k manjšim obremenitvam okolja (emisije v okolje, transporti). Zato je iz vidika cen in pričakovanih pozitivnih okoljskih vplivov pomembno, da se čim prej zgradijo lastne proizvodne kapacitete za obdelavo odpadkov.

Cene za ravnanje z odpadki so višje predvsem zaradi zakonskih zahtev 
Kot je znano, morajo biti komunalni odpadki od 1. 1. 2016 dalje skladno z zakonodajo pred odlaganjem ustrezno mehansko in biološko obdelani, kar ima za posledico podražitve ravnanja z odpadki v celotni Sloveniji. Ker podjetje Cerod še ne razpolaga z lastnimi proizvodnimi kapacitetami, izvaja začasno (do izgradnje MBO) obdelavo odpadkov s pomočjo najete tehnološke opreme in delne obdelave odpadkov pri zunanjem izvajalcu. Ta rešitev se je v danih razmerah izkazala kot najučinkovitejša in cenovno najugodnejša za občane. Cena za celotno storitev ravnanja z odpadki je za prebivalce večine občin iz prispevnega območja Ceroda celo nižja kot je cena v nekaterih občinah, ki imajo že zgrajene objekte MBO.

CeROD letos obeležuje 10. obletnico obstoja podjetja 
Pričetki aktivnosti za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske segajo v leto 1999, ko se je pričela pripravljati investicija. Cilji projekta so ves čas usmerjeni v reševanje dolgoročnega in enotnega ravnanja z odpadki. RS je v letu 2002 podpisala z evropsko komisijo finančni memorandum o sofinanciranju projekta z evropskimi sredstvi. V istem letu so dolenjske občine (z izjemo občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna, Šentrupert), belokranjske in posavske občine tudi sklenile medobčinsko pogodbo o izgradnji regijskega centra. Občine so v letu 2005 ustanovile javno podjetje CeROD, ki je začelo obratovati z dnem 1. 3. 2006. 

Prvi del investicije, ki je obsegala sanacijo in zapiranje obstoječega odlagališča ter izgradnjo novega odlagališča, je bil uspešno zaključen v začetku leta 2007, ko je tudi začelo obratovati novo odlagališče s kapaciteto preko 1,3 mio. m3. Upoštevajoč, da se od začetka tega leta dalje odlagajo bistveno manjše količine preostankov obdelave odpadkov,  razpoložljivi odlagališčni prostor zadošča za naslednjih petdeset let in več. Z izgradnjo MBO bo zagotovljena tudi dolgoročna obdelava komunalnih odpadkov. Na ta način je odpravljeno tveganje, da bi odpadki v danem trenutku postali breme ter zanj ne bi imeli rešitve.

Družba Cerod je v desetih letih obstoja uspešno izvajala dejavnost gospodarske javne službe obdelave in odlaganja odpadkov. Poudariti želimo, da pri ravnanju z odpadki kakor tudi pri varovanju okolja sledimo državnim in evropskim usmeritvam ter pri svojem delovanju upoštevamo stroga okoljska merila in izpolnjujemo zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja. 

Pred nami je veliko izzivov
Načrti javnega podjetja CeROD so usmerjeni v zagotavljanje najvišje možne stopnje racionalne snovne in energijske izrabe odpadkov ter v varno in za okolje sprejemljivo končno oskrbo odpadkov, s čimer bomo pomembno prispevali k trajnostnemu in družbeno odgovornemu ravnanju z odpadki v regiji. Že v naslednjem kratkoročnem obdobju načrtujemo poleg MBO zgraditi tudi malo plinsko elektrarno za izrabo odlagališčnega plina ter izvesti nekatere posodobitve na obstoječi infrastrukturi s ciljem doseganja visokih okoljskih standardov.  

 Po vseh zapletih v zvezi z investicijo CeROD II so se dolenjske, posavske in belokranjske občine dokončno dogovorile o medobčinski politiki glede prihodnjega ravnanja z odpadki ter o sodelovanju pri izgradnji potrebnih kapacitet za mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov. Vseh petnajst občin ima interes dolgoročno odlagati odpadke na že pred leti zgrajenem sodobnem odlagališču na Leskovcu. Za izgradnjo lastnega MBO na Leskovcu pa so zainteresirane dolenjske in belokranjske občine. 

Fleksibilna zasnova projekta MBO omogoča postopno financiranje, dodatno optimiziranje in prilagajanje razmeram na tržišču. Po načrtih investitorjev bodo do pomladi 2017 zgrajene vse potrebne osnovne proizvodne kapacitete za obdelavo komunalnih odpadkov v ocenjeni vrednosti cca 6 mio. EUR (brez DDV). Nadgradnjo tehnološke opreme v ocenjeni vrednosti cca 1,8 mio. EUR (brez DDV) za dodatno povečanje učinkovitosti poslovanja se namerava izvesti najpozneje do pomladi 2018. Podjetje CeROD bo zagotovilo financiranje tehnološke opreme, ki predstavlja približno polovico investicijske vrednosti. Občine družbenice iz Bele krajine in iz Dolenjske (brez Občine Šentjernej) pa bodo financirale gradnjo in ostale investicijske stroške.

Investicija MBO Dolenjske in Bele krajine je v javnem interesu 
Z realizacijo investicije bodo vzpostavljeni pogoji za dolgoročno izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov s sodobnimi tehnologijami. Izpostaviti je potrebno, da podjetje CeROD ne bi poslovalo rentabilno, če bi izvajalo samo dejavnost odlaganja odpadkov. Cena za obdelavo in odlaganje odpadkov bo po izgradnji za približno 90.000 občanov iz Dolenjske in Bele krajine nižja od sedanje in tudi nižja od cen v drugih MBO v Sloveniji, saj se načrtuje investicijo izvesti z bistveno nižjimi stroški kot so bili zgrajeni drugi tovrstni objekti v Sloveniji. 
Uvedba novih, sodobnih tehnologij bo doprinesla tudi k manjšim obremenitvam okolja (emisije v okolje, transporti). Zato je iz vidika cen in pričakovanih pozitivnih okoljskih vplivov pomembno, da se čim prej zgradijo lastne proizvodne kapacitete za obdelavo odpadkov.

Cene za ravnanje z odpadki so višje predvsem zaradi zakonskih zahtev 
Kot je znano, morajo biti komunalni odpadki od 1. 1. 2016 dalje skladno z zakonodajo pred odlaganjem ustrezno mehansko in biološko obdelani, kar ima za posledico podražitve ravnanja z odpadki v celotni Sloveniji. Ker podjetje Cerod še ne razpolaga z lastnimi proizvodnimi kapacitetami, izvaja začasno (do izgradnje MBO) obdelavo odpadkov s pomočjo najete tehnološke opreme in delne obdelave odpadkov pri zunanjem izvajalcu. Ta rešitev se je v danih razmerah izkazala kot najučinkovitejša in cenovno najugodnejša za občane. Cena za celotno storitev ravnanja z odpadki je za prebivalce večine občin iz prispevnega območja Ceroda celo nižja kot je cena v nekaterih občinah, ki imajo že zgrajene objekte MBO.

CeROD letos obeležuje 10. obletnico obstoja podjetja 
Pričetki aktivnosti za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske segajo v leto 1999, ko se je pričela pripravljati investicija. Cilji projekta so ves čas usmerjeni v reševanje dolgoročnega in enotnega ravnanja z odpadki. RS je v letu 2002 podpisala z evropsko komisijo finančni memorandum o sofinanciranju projekta z evropskimi sredstvi. V istem letu so dolenjske občine (z izjemo občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna, Šentrupert), belokranjske in posavske občine tudi sklenile medobčinsko pogodbo o izgradnji regijskega centra. Občine so v letu 2005 ustanovile javno podjetje CeROD, ki je začelo obratovati z dnem 1. 3. 2006. 
Prvi del investicije, ki je obsegala sanacijo in zapiranje obstoječega odlagališča ter izgradnjo novega odlagališča, je bil uspešno zaključen v začetku leta 2007, ko je tudi začelo obratovati novo odlagališče s kapaciteto preko 1,3 mio. m3. Upoštevajoč, da se od začetka tega leta dalje odlagajo bistveno manjše količine preostankov obdelave odpadkov,  razpoložljivi odlagališčni prostor zadošča za naslednjih petdeset let in več. Z izgradnjo MBO bo zagotovljena tudi dolgoročna obdelava komunalnih odpadkov. Na ta način je odpravljeno tveganje, da bi odpadki v danem trenutku postali breme ter zanj ne bi imeli rešitve.
Družba Cerod je v desetih letih obstoja uspešno izvajala dejavnost gospodarske javne službe obdelave in odlaganja odpadkov. Poudariti želimo, da pri ravnanju z odpadki kakor tudi pri varovanju okolja sledimo državnim in evropskim usmeritvam ter pri svojem delovanju upoštevamo stroga okoljska merila in izpolnjujemo zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja. 

Pred nami je veliko izzivov
Načrti javnega podjetja CeROD so usmerjeni v zagotavljanje najvišje možne stopnje racionalne snovne in energijske izrabe odpadkov ter v varno in za okolje sprejemljivo končno oskrbo odpadkov, s čimer bomo pomembno prispevali k trajnostnemu in družbeno odgovornemu ravnanju z odpadki v regiji. Že v naslednjem kratkoročnem obdobju načrtujemo poleg MBO zgraditi tudi malo plinsko elektrarno za izrabo odlagališčnega plina ter izvesti nekatere posodobitve na obstoječi infrastrukturi s ciljem doseganja visokih okoljskih standardov.  

Podpiramo gospodarno ravnanje z odpadki in spodbujamo ekološko osveščenostGospodarjenje z odpadki je pomembno prav v vsaki fazi, od nastanka do odlaganja odpadkov. In pri vsakem našem ravnanju je pomemben pravilen odnos do narave in okolja, v katerem živimo. Zato si z različnimi vsebinami in tvornim sodelovanjem prizadevamo prispevati k osveščanju vseh deležnikov glede pravilnega ravnanja z odpadki, pri čemer dajemo poudarek  ekološki vzgoji najmlajših.
V mesecu aprilu bomo osnovnošolcem strokovno predstavili proizvodne procese v našem centru na Leskovcu in jih poučili o odgovornem ravnanju z odpadki v celotnem tokokrogu odpadkov. Ob Dnevu zemlje bomo z otroki zasadili drevo v lastno proizvedeni kompost v znak spoštovanja do narave oziroma zemlje. To drevo bo imelo za nas zaposlene še dodaten simbolični pomen, saj bo zasajeno ob 10. obletnici podjetja, ko so sprejete pomembne razvojne odločitve o nadaljnji rasti podjetja. 

Javno podjetje CeROD d.o.o. je izvedlo odprte postopke za izbor izvajalcev za potrebe začasnega ravnanja z odpadki na odlagališču Leskovec (do izgradnje manjšega MBO).
Zaradi primerljivosti načinov ravnanja z odpadki (najem, odvoz, nakup), načinov obdelave odpadkov in ravnanja z izločenimi frakcijami je bilo izvedenih več javnih naročil, vse z namenom pridobiti  najugodnejšo ceno ravnanja z odpadki za končnega uporabnika iz območij občin družbenic j.p. CeROD.
Javni razpisi so se zaključili z izborom izvajalcev za potrebe začasnega ravnanja z odpadki na odlgališču Leskovec, tako, da se bo ravnanje za vse prejete odpadke od 1. 1. 2016 od občin družbenic izvajalo na naslednji način:

1. Prva faza mehanske obdelave se vrši na najetih mobilnih strojih na Odlagališču Leskovec, kjer se izloči lahka (gorljiva) frakcija, ki se odda v sežig.
2. Preostala (težka) frakcija se odda zunanjemu izvajalcu, ki bo odpadke še dodatno obdelal (gre za t.i. biološko stabilizacijo).
3. Preostanek odpadkov se po obdelavi (stabilizacija, biološka razgradnja,..)vrne v odlaganje na odlagališče Leskovec, kjer jo bo CeROD vgradil v telo odlagališča. 

Izhajajoč iz vrste odpadkov in upoštevanju določil uredbe je predviden delež vrnjenih odpadkov za neposredno odlaganje cca 25 % glede na vhodno količino sprejetih odpadkov, kar bo upoštevano tudi pri oblikovanju cen. Do 31. 12. 2015 (milejši pogoji) pa je neposredno odlaganje znašalo 80 % glede na vhodno količino sprejetih odpadkov.

Glede na uveljavitev spremembe Uredbe s 1. 1. 2016 smo tako našli sprejemljivo rešitev za obdelavo in odlaganje odpadkov, ki je cenovno ugodnejša (za cca 20-25 %)  kot pa celovita obdelava odpadkov na drugi lokaciji, pomeni pa tudi ohranitev kakšnega delovnega mesta na deponiji ter ustrezno vodenje evidenc o količini in ravnanju z odpadki za vse družbenice, ki bodo pripeljale odpadke.

Naj poudarimo, da bomo na odlagališču Leskovec izvajali odlaganje težke frakcije po obdelavi samo za tiste odpadke, ki bodo izkazali primernost odpadka za odlaganje glede na veljavno Uredbo, neustrezne odpadke pa bomo zavračali.

Svet županov CeROD, d.o.o. je na svoji seji dne 13. 5. 2015 sprejel, da se projekt CeROD II. faza prekine.

Novi, manjši projekt zajema izgradnjo obrata za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO) kapacitete 25.000 ton/leto, s pripadajočo zunanjo ureditvijo in komunalno infrastrukturo. Poleg tega bomo v našem centru v Leskovcu tudi vnaprej sprejemali biološko razgradljive odpadke in nekomunalne odpadke. Predvidena tehnologija obdelave odpadkov, ki bo skladna z veljavno zakonodajo, bo doprinesla k bistvenemu zmanjšanju odloženih količin odpadkov na odlagališče in k dodatnemu zmanjševanju obremenitve okolja.

V sklopu investicije je predvidena tudi izgradnja male plinske elektratne. Z izvedbo kogeneracije se bo razpoložljivi odlagališčni plin ekološko in koristno uporabil za proizvodnjo električne energije ter ga bo možno v perspektivi uporabiti za toplotno energijo.

Gradnjo obrata MBO načrtujemo zaključiti do konca leta 2016 in s poskusnim obratovanjem pričeti v letu 2017, ko je predviden tudi začetek rednega obratovanja. Trenutno je v izdelavi investicijska dokumentacija, ki jo bomo v začetku septembra posredovali v potrditev Svetu županov. 

V času od 1. 1. 2016 do izgradnje novega obrata MBO, to je predvidoma eno leto, bomo sprejete komunalne odpadke začasno skladiščili.

Z realizacijo projekta MBO bo na lokaciji v Leskovcu zagotovljeno celovito in dolgoročno ravnanje z odpadki. Prav tako bo omogočeno rentabilno in učinkovito poslovanje našega podjetja ter s tem nemoteno izvajanje gospodarske javne službe.

Za občine smo pripravili najboljšo možnost izvedbe projekta, ki upošteva financiranje na naslednji način: najprej se črpajo evropska sredstva (v letu 2015), zatem sredstva državnega proračuna in nato občinski proračuni. Po tem modelu financiranja bo realiziran projekt RCERO Ljubljana. V tej možnosti je upoštevano, da bo pridobljeno gradbeno dovoljenje v februarju 2015 in da bo do konca leta 2015 končana gradnja ter v letu 2016 izvedeno poskusno obratovanje. Investitor ima veljavno Odločbo o dodelitvi kohezijskih sredstev, potreben je le še posluh s strani državnih institucij, da soglašajo s takšnim financiranjem.

Občine na ta način dobijo 82-odstotno sofinanciranje, kar pomeni, da morajo zagotoviti manj kot 20 odstotkov sredstev. To je vsekakor družbeno koristna naložba, ki omogoča, da se ravnanje z odpadki izvaja po cenovno najugodnejši možnosti za občane. Na trgu je tudi dovolj količin za mehansko obdelavo odpadkov, saj vsi projekti za to vrsto niso bili dokončani. Opozoriti velja, da bodo morali z letom 2016 vsi odpadki v mehansko biološko obdelavo, skladno s predpisi EU.

Zagovarjamo, da se projekt izvede. V tem primeru občine za realizacijo projekta plačajo toliko, kot je bilo prvotno načrtovano (4,8 milijonov eur brez ddv), investicija pa se povrne v treh letih, pri čemer ostane približno 700.000 eur za investicije oz. investicijsko vzdrževanje na leto. Če nadaljujemo ta projekt, je edini način, da se izognemo milijonski škodi in zmanjšamo vplive na okolje. 

Če bi se projekt ustavil, to za občine predstavlja večje finančne obveznosti, saj je treba: 
–      izvajalcu plačati stroške za izdelano projektno dokumentacijo ter odškodnino zaradi prekinitve (po ocenah strokovnjakov govorimo o milijonskih stroških), 
–      vrniti kohezijska sredstva za čistilno napravo in 
–      obstaja tveganje, da bo potrebno vrniti kohezijska sredstva za Cerod I. 
Ustavitev v tem trenutku tako predstavlja večji strošek, kot pa če se projekt nadaljuje, kar izhaja iz analiz, ki smo jih posredovali vsem družbenicam. 

Če se bodo občine družbenice odločile za alternativno rešitev gradnje na odlagališču Leskovec, bodo morale občine same zagotoviti sredstva za celotno investicijo. Kohezijska sredstva je namreč možno črpati le do konca leta 2015. Alternativni projekt s sredstvi Kohezijskega sklada EU pa ni možno na novo pripraviti in izvesti v tem času. 

Glede dvomov nekaterih o ceni, sporočamo, da so po novelaciji investicijskega programa (oktober 2013) izračunani stroški ravnanja z odpadki (obdelava in odlaganje) v višini 83,80 eur/tono sprejetih odpadkov – upoštevajoč masni tok 41.000 ton, kar je po do sedaj znanih podatkih med najnižjimi cenami za tovrstno storitev.
Tudi dosedanje cene ravnanja z odpadki (so med najnižjimi v Sloveniji) kažejo na to, da družba CeROD posluje racionalno.

Glede dvomov o zagotavljanju količin pa smo mnenja, da se bodo le-te lahko zagotovile z vključitvijo novih občin družbenic ali pridobitvijo količin na trgu, za kar že dobivamo povpraševanje.

Zato je družba CeROD na stališču, da je za občine družbenice, lokalno skupnost in samo družbo CeROD najboljše, da se projekt Cerod II izvede. Poudariti velja, da v tej smeri tudi ves čas delujemo. Tako je projekt v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, saj je drugostopenjski organ zavrnil pritožbi na izdajo OVD-ja. 

Zavedati pa se je treba, da je CeROD II nujno potreben tudi iz okoljskega vidika, saj prinaša bistveno manjše vplive na okolje, ker se bo vse odvijalo v zaprtih prostorih in se bo s tem zmanjšal smrad, kar pa je pomembno tudi za krajane. Poleg tega pa prinaša tudi nova delovna mesta in nov zagon gospodarstva.
                                                                                                    CeROD, d.o.o.