Monthly Archives: julij 2016

V Krškem so ponosni na učinkovito ločevanje odpadkov na izvoru in na sodobno napravo za obdelavo odpadkov, a tega ni zaznati na položnicah 
Poleg dragega zbiranja odpadkov v oči bode lanski strošek obdelave odpadkov glede na to, da se radi pohvalijo z učinkovitim ločevanjem na izvoru (več kot 69 % v gospodinjstvih v letu 2014) in da se odpadki obdelujejo na sodobno zgrajeni napravi, ki jo je sofinancirala tudi Občina Krško v višini okoli 2 mio. EUR. Prav tako se na napravi v pretežni meri obdelujejo odpadki za trg in bi pričakovali večje učunke na cene storitev gospodarske javne službe.

Lani je strošek odlaganja odpadkov v Kostakovi strukturi vseh stroškov znašal dobrih 10 odstotkov, letos pa okoli 15 odstotkov. Tako je javnosti potrebno obrazložiti tudi in predvsem ostale zaračunane postavke (zbiranje in obdelava odpadkov) in ne le poudarjati podražitve pri odlaganju odpadkov.

Zaradi strožjih zakonskih zahtev in še neizgrajene lastne naprave za obdelavo odpadkov, je letos ravnanje z odpadki za dolenjske in belokranjske občine  dražje. Upoštevati pa moramo, da so bile storitve vsa leta med najcenejšimi v Sloveniji.
V Novem mestu in Straži letos občani plačujejo okoli 14 odstotkov več za smeti. Novomeška Komunala je znižala strošek zbiranja odpadkov, medtem, ko se je v visokem odstotku zvišal strošek obdelave odpadkov, saj se le ti mehansko obdelujejo na najeti opremi in se vozijo  v biološko obdelavo v Jesenice.

V dani situaciji je za Dolenjce in Belokranjce trenutna rešitev cenovno najugodnejša. Po izvedbi razpisnega postopka je namreč ugotovljeno, da bi bila podražitev za občane bistveno višja, če bi se odpadki obdelovali v celoti drugje. Po izgradnji lastnih kapacitet za obdelavo odpadkov na Leskovcu pri Novem mestu pa se obetajo ponovno nižje cene.
V Brežicah plačujejo letos enako ceno za ravnanje z odpadki kot v Krškem 

Občan Brežic je v maju plačal skoraj enako kot občan Krškega. Odpadki iz Brežic so se obdelovali do konca maja v Cerodu in se odlagajo v dogovorjenih količinah (26,52 % glede na količino odpadkov, ki se obdelajo). Odpadki iz Krškega pa se obdelujejo v družbi Kostak in se že od decembra lani ne odlagajo v Cerodu kljub temu, da je to obveznost Občine Krško po medobčinski pogodbi.  Na osnovi položnic tako lahko zaključimo, da sta brežiška Komunala (zbira in odvaža odpadke) in Cerod (obdeluje in odlaga odpadke) enako učinkovita kot Kostak pri celotnem ravnanju z odpadki v Občini Krško. 

A je Kostak zaračunal občanom več kot so bili dejanski stroški odlaganja odpadkov?

Občani iz območij občin družbenic Ceroda so dolžni plačati dejanske stroške odlaganja odpadkov, ki jih zaračuna družba Cerod. Upoštevajoč septembrsko položnico prebivalca Krškega in vse prebivalce občine je bilo v letu 2015 zaračunano skupaj 2.120.537 kg odloženih odpadkov[1]. Podjetje Cerod pa je iz občine Krško odložilo le 778.848 kg. Dejanski strošek odlaganja odpadkov je tako znašal 53.999,53 EUR brez DDV, v Krškem pa je bilo zaračunano uporabnikom bistveno več (upoštevajoč vse prebivalce to znese 138.683,11 EUR brez DDV). Sprašujemo se, ali se odpadki iz Krškega odlagajo tudi drugje in naprava za obdelavo odpadkov v Krškem le ni tako učinkovita ter se z odpadki iz GJS trguje tudi v Kostakovi tržni dejavnosti. Če se odpadki iz prispevnega območja Ceroda odlagajo na drugem odlagališču, se dela velika škoda vsem občanom vključenim v Cerod, saj nezagotavljanje dogovorjenih količin odpadkov s strani katere od občin povzroča višanje cene ostalim občinam.

Druge nelogičnosti in neskladja pri Kostakovem odlaganju odpadkov

Kako razumeti izjavo Kostaka, da bodo letos odložili vsega kakih 600 ton krških odpadkov na Cerodovi deponiji ob dejstvu, da so samo v aprilu zaračunali vsem prebivalcem več kot 190 ton? Tako zaračunavanje bo pomenilo na letni ravni vseh položnic Krčanov okoli 2.300 ton odloženih odpadkov.
V prispevku Dolenjskega lista se je predstavnik družbe Kostak pohvalil, da bodo letos odložili v Cerodu vsega kakih 600 ton obdelanih odpadkov, kar je kar 20-krat manj kot npr. leta 2000. Dejstvo je, da se je do konca lanskega leta odlagalo bistveno več odpadkov (v Cerodu 80 odstotkov od količine sprejetih v obdelavo) kot letos, ko se odpadki skladno z zakonodajo predhodno ustrezno obdelajo. Po Cerodovi raziskavi v RS je povprečni letošnji delež odpadkov, ki se odložijo od 20 do 30 odstotkov (ponekod tudi več) glede na količine odpadkov, ki se obdelajo. Sami pa pri sedanjem načinu obdelave odložijo (in tudi zaračunajo) 26,52 odstotkov odpadkov.
Razumljivo je zaračunavanje Novomeščanom in Stražanom, ki so lani mesečno plačali po osebi količino za odlaganje cca 11 kg in letos cca 3 kg. V Krškem pa so v aprilu zaračunali večjo količino (7,35 kg) kot septembra lani (6,84 kg). In druga nelogičnost: lani je bilo zaračunano v Krškem za odlaganje okoli 26 odstotkov od količine zaračunanih odpadkov za obdelavo, letos pa že skoraj 83 odstotkov. Popolna zmešnjava pa nastane, ko ugotovimo, da je Kostak Brežičanom v ponudbi maja letos ponudil ta delež v višini 5 odstotkov in hkrati odlaga 31 odstotkov sežanskih odpadkov od količine sprejetih v obdelavo.

Dvomov o tem ali Kostak izvaja ravnanje z odpadki v javnem ali zasebnem interesu je še veliko

Ali verjeti temu, da so količine komunalnih odpadkov, zbranih z javnim odvozom v občini Krško in v občini Kostanjevica na Krki dejansko nad povprečjem v regiji in nad slovenskim povprečjem? 
V Krškem so po podatkih Statističnega urada RS v letu 2014 zbrali z javnim odvozom 415 kg na prebivalca, v sosednji občini Brežice 252 kg in v Novem mestu 337 kg. Povprečje v RS pa je bilo 323 kg.
Uporabnikom v občini Krško je bilo lani mesečno zaračunano po osebi zbiranje komunalnih odpadkov v količini kar 32,64 kg in tistim, ki so vključeni v zbiranje bioloških odpadkov še 15,24 kg. Krčanom je tako bila zaračunana skupaj količina 47,88 kg, Stražanom 19,70 kg in Novomeščanom 24,16 kg.  
Kako razumeti, da se je v Krškem lani zaračunavala uporabnikom skoraj dvakrat večja količina odpadkov za obdelavo kot uporabnikom v Straži in v Novem mestu, pri čemer so bile cene po enoti v vseh teh občinah skoraj enake?

[1] V izračunu niso upoštevani uporabniki iz gospodarstva in drugih ustanov.